S težkim srcem pričakuje vsak čebelar prvega pomladanskega izleta. Različne so zime, marsikatera je mila, toda oblačna, brez toplih sončnih dni, primeri se, da prebijejo čebele dva ali tudi tri mesece v panjih. Ako so zdravi, dobro zapaženi, ne na prepihu in imajo zadostno zalogo dobrega medu ali vsaj sladkorja, se ni bati slabega prezimljenja ali griže...

Tak je začetek članka, ki ga je davnega leta 1927 v Slovenskem čebelarju objavil takratni član našega društva Janez Žontar - Virmašan. In s tem člankom, ki ga bomo na našem portalu objavili v prihodnjih dneh, bomo pričeli predstavljati bogato zgodovino loških čebelarjev.

Skupaj bomo ugotovili, kako veliki možje so že bili med loškimi čebelarji, kako velika so bila njihova dela ter na kakšen način so dodali svoj prispevek k bogati zgodovini škofjeloškega čebelarstva. Skupaj bomo ugotovili, da so bili loški čebelarji v preteklosti pomemben element tedanje družbe, ki je soustvarjal okolje, v katerem se danes nahajamo.

In začeli bomo z Virmašanom, možem, ki je bil čebelar z vsem srcem in vso ljubeznijo, skromen in vedno pripravljen pomagati... 

Foto: Peter Čadež