Za čebelnjake ne moremo trditi, da so zgolj slovenska posebnost, saj različne stavbe, v katerih so shranjeni čebelji panji, poznajo tudi nekateri drugi narodi. Pa vendarle se Slovenci ločimo od ostalih, saj je oblika našega čebelnjaka drugačna in je tipična zgolj za naše - slovensko okolje. Pravimo mu kranjski čebelnjak. Medtem, ko se v sosednjih deželah (predvsem v Avstriji) vse bolj izkazuje težnja po nakladnem čebelarstvu posledica česar je izginjanje čebelnjakov, pri nas ni tako. Še celo več. Vse bolj se povečuje zanimanje za gradnjo novih čebelnjakov.

Kot smo že obljubili v eni prejšnjih novic, vam tokrat predstavljamo enega takih prekrasnih čebelnjakov. Gašper Mrak, član Čebelarskega društva Škofja Loka, ga je pred nekaj leti postavil na jasi, v neposredni bližini naselja Sv. Duh. Do njega pridemo tako, da iz ceste Kranj - Škofja Loka zavijemo proti Gorajtam in takoj za zadnjimi hišami v Sv. Duhu zavijemo desno na gozdno pot. Le kakih 100 metrov po poti in že prispemo do Mrakovega čebelnjaka.

In zakaj vam prav ta čebelnjak danes predstavljamo? Zato, ker je bil čebelnjak Gašperja Mraka na naslovnici 6. številke revije Slovenski čebelar. Samo najlepši čebelnjaki v Sloveniji se uspejo predstaviti na tako dominantnem in prestižnem mestu, kot je naslovnica naše osrednje čebelarske revije, zato je g. Mrak lahko upravičeno ponosen na dom svojih čebel.

Čebelnjak, ki ga predstavljamo ima vse osnovne značilnosti tipičnega slovenskega ali bolje rečeno kranjskega čebelnjaka. Lesena stavba iz brun, panji so zloženi v skladovnico, streha je dvokapnica, s slemenom, ki teče vzporedno s pročeljem panjev, zadnji del strehe je daljši. Nad panji in pod napuščem se ponosno razprostira eleganten lok, pod panji je naletna deska, da se utrujene čebele lahko spočijejo. Vse to so značilnosti kranjskega čebelnjaka, ki jih je čebelar Gašper Mrak pri izdelavi elegantno in dovršeno združil v mojstrovino, ki danes ponosno krasi škofjeloški okoliš.

Čebelnjaku je g. Mrak dodal še nekaj svojega, edinstvenega, po čemer se njegov čebelnjak loči od vseh drugih čebelnjakov. Čebelnjaku je »vdahnil dušo« z vrsto čebelarskih rekov in izrekov, ki jih je domiselno vdelal na pročelja panjev. Nad panji je izdelal napis, s katerim govorijo čebele ljudem: »Odide vam kmalu pomlad in poletje, osuje prehitro mladosti se cvetje. Pridnosti, varčnosti učite se od nas, da mil počitek čakal bo vas«. Poleg prelepih in unikatno poslikanih panjskih končnic je na zgornji del pročelij svojih panjev napisal vrsto čebelarskih izrekov. Nekatere izmed njih navajamo v nadaljevanju in sicer:

Na Kranjskem se je kisal, je muhe redil. Na Dunaju je pisal, gospodo učil.

V medu dobimo prav vse, kar za zdravje potrebno nam je.

Hrana mora biti zdravilo, a zdravilo hrana. (Hipokrat)

Nikar ne tratimo svojih dni z nekoristnim sovraštvom.

Veljaš, kolikor velja tvoja beseda.

Tu naj zgleduje se lenuh, ob delu teh marljivih muh.

Ne piči vsaka čebela, ki okrog glave šum dela.

Kadar skrb me tare, žalost me prešine, pri čebelah razvedrim se, skrb pozabim, žalost mine.

Vse skupaj tvori edinstven kranjski čebelnjak, kateri si vsekakor zasluži mesto na naslovnici Slovenskega čebelarja. Naj na tem mestu povemo, da je Gašper Mrak leta 2007 svoj čebelnjak predstavil tudi na razpisu Čebelarske zveze Slovenije z naslovom »Kdo ima najlepši čebelnjak«, kjer se je v kategoriji velikih čebelnjakov uvrstil med prve štiri najlepše čebelnjake v Sloveniji. Zasedel je neuradno tretje mesto, kar je vsekakor uspeh, ki ga zlepa ne bo mogoče preseči. Na istem razpisu je takrat svoj novi čebelnjak predstavil tudi Aleš Demšar, prav tako član Čebelarskega društva Škofja Loka, ki se je s svojim čebelnjakom prav tako uvrstil med štiri najlepše čebelnjake v Sloveniji. Tako smo takrat loški čebelarji prejeli kar dve priznanji (podelitev priznanj je bila 6. decembra 2007) za najlepša (velika) čebelnjaka in s tem kar nekoliko zasenčili kandidate oz. čebelnjake iz preostale Slovenije. Več fotografij Mrakovega čebelnjaka si lahko ogledate v galeriji.

Glede na navedeno (ter eno predhodnih novic o novem »Orlovem« čebelnjaku) lahko zaključimo, da imamo loški čebelarji še kako smisel za ohranjanje čebelarske tradicije ter uvajanje novosti na področju čebelarske arhitekture. Slednje bomo potrjevali tudi v bodoče, že kmalu se oglasimo z novo novico, o čebelnjaku našega čebelarja Janeza Koširja iz Zakobiljka, pri katerem smo se oglasili v zadnjih dneh junija.