Čebelnjak Janeza Koširja v Zakobiljku
![]() Tako. Zopet smo tukaj, da vam predstavimo enega od prelepih loških čebelnjakov. Tokrat se je - konec junija, vodstvo Čebelarskega društva Škofja Loka odpravilo v Poljansko dolino, k članu upravnega odbora društva, g. Janezu Koširju. Dobili smo se pri Koširju doma, v Zakobiljku v majhni vasi med naseljema Poljane in Javorje. In imeli smo kaj videti. Janez Košir ima neposredno ob domači hiši postavljen prelep čebelnjak. Pravzaprav je ta čebelnjak že kar celo poslopje tako velik in veličasten je. V njem je prostor za natančno 48. AŽ panjev. Čebelnjak, ki ga tokrat predstavljamo je ravno tako kot čebelnjak Gašperja Mraka, ki je bil predstavljen v eni prejšnjih novic, tipičen slovenski oz. kranjski čebelnjak. Lesena stavba iz brun v kateri so na prednji strani panji zloženi v skladovnico. Nad panji in pod napuščem se razprostira lok, pod panji je naletna deska, streha je dvokapnica, s slemenom, ki teče vzporedno s pročeljem panjev. Vse tako kot mora biti. In pa še več: na mestu vogelnika ob vhodu je v napušč vdelano deblo, katero je bilo predhodno obdelano in pobarvano v barvo čebelnjaka. Ne popolnoma odžagane veje kar kličejo, da se nanje obesijo cvetlični lončki z različnimi rožami, kar se je pri Koširjevih tudi že zgodilo. Čebelnjak se izredno lepo vklaplja v urejeno okolico domačije ter nasploh celotnega Zakobiljka. Na vhodnih vratih je izdelana odprtina - okence v obliki čebelje celice, v kateri je na steklu rumene barve narisano satje, na njem pa čebela. Tudi, ko stopimo v prostoren in urejen čebelnjak, kjer je vse točno tam, kjer mora biti (da je vedno pri roki), takoj vemo, da smo stopili v čebelnjak izkušenega čebelarja, ki je skozi dolgoletne izkušnje in poznavanje čebelarstva ter življenja čebel, izdelal dom za čebele, ki mu ni para daleč naokoli. Kot smo že napisali, ima vsak čebelnjak »dušo«, neko posebnost oz. značilnost, nekaj edinstvenega, kar ga identificira z lastnikom in loči od okolice in drugih čebelnjakov. In tudi v tem primeru je tako: prelepo poslikane panjske končnice, katere krasijo prav vse panje Koširjevega čebelnjaka, kar same vabijo, da si jih pobližje ogledamo. Gladka prednja deščica panja je v naših krajih že od nekdaj vabila različne umetnike in slikarje, da nanjo izlijejo svoje znanje. Poslikave panjskih končnic poznamo samo na delu alpskega in predalpskega ozemlja, poseljenega s slovenskimi ljudmi, se pravi na območju današnje Slovenije ter nekaj tudi Avstrijske Koroške. Je naša dediščina, ki ji ni para v svetu. Na panjskih končnicah so prevladovali predvsem nabožni motivi, kot so nabiranje mane v puščavi, prizor Noetove daritve, pa različni svetniki..., kasneje pa so se vedno bolj uveljavljale podobe iz življenja kmetov in obrtnikov. Slikarji so zlasti slednje radi smešili, od tu tudi zelo znani in priljubljeni motivi, kot je na primer krojač, ki beži pred polžem. Veliko je lovskih motivov pa tudi tistih »ponarodelih« iz ljudskih pripovedk, kot je panjska končnica z motivom »Hudič brusi babi jezik«. Seveda ne manjkajo različni motivi iz življenja čebelarja.
Več fotografij čebelnjaka Janeza Koširja v galeriji - Loški čebelnjaki. |