Na naš portal smo dodali nove vsebine. Tokrat govorimo o poslikanih panjskih končnicah, ki so pravo bogastvo kulturne in etnografske dediščine Slovenije. Tovrstna ljudska umetnost značilna za Slovenijo je nastala na Gorenjskem in slovenskem Koroškem, od tam pa se je razširila na ozemlje celotne Slovenije. V približno 150 letih je nastalo več kot 50.000 panjskih končnic, ki so jih čebelarji nameščali na svoje panje, da bi svoje panje ločili med seboj in od tujih. Poleg nabožnih so najbolj značilni in pogosti motivi: hudič babi brusi jezik, mož se vrača pijan iz gostilne, mlinar in njegova žena, obiranje roja, praznovanje, babji mlin (ponazarja hudiča, ki v mlin nosi staro in grdo babo, ven pa jemlje mlado in lepo), licica, ki brije lovca, lovčev pogreb in drugi. O čem govorimo, si lahko pogledate tukaj in tukaj.

Loški čebelarji smo še posebej pozorni na tradicijo poslikavanja panjskih končnic, saj sta na slovenskem najbolj znani dve delavnici: selška in štajerska likarska delavnica, kjer se je v preteklosti poslikalo največ panjskih končnic. In ker se je selška slikarska delavnica nahajala ravno na škofjeloškem, natančneje v Selški dolini je prav, da jo podrobneje predstavimo.

Čeprav je poslikava panjskih končnic v času nekje po prvi svetovni vojni skoraj povsem zamrla, se danes slednje ponovno vračajo na svoja mesta - pročelja čebeljih panjev; tokrat ne iz prvotnih - že navedenih razlogov, ampak predvsem iz spoštovanja do naše tradicije, prednikov ter lepote, ki jo poslikane panjske končnice nudijo.

Poslikava panjskih končnic je danes ena od panog domače in umetnostne obrti, vse bolj pa panjska končnica postaja eden najbolj prepoznavnih turističnih spominkov, značilnih za Slovenijo (in nobeno drugo deželo več). Zato smo tudi loški čebelarji tej temi namenili posebno pozornost. V preteklem obdobju smo vam že predstavili nekaj loških čebelnjakov s prekrasnimi panjskimi končnicami. Nekatere si še vedno lahko ogledate v naši galeriji. Danes pa vam predstavljamo še prispevek, ki smo ga v teh dneh pripravili na našem portalu in si ga lahko ogledate tukaj. Prispevek Poslikane panjske končnice je pripravila višja kustosinja Loškega muzeja Škofja Loka ga. Mojca Šifrer Bulovec, ki je strokovno in zgodovinsko utemeljeno zapisala vse osnovne značilnosti poslikavanja panjskih končnic pri nas. Preberite si prispevek in razumeli boste zakaj moramo biti na ta del slovenske kulturne in etnografske dediščine tako zelo ponosni. Loškemu muzeju in še posebej avtorici prispevka Mojci Šifrer Bulovec se za pomoč pri promociji čebelarske dediščine iskreno zahvaljujemo.