Sledilo je izdelovanje sveč in obeskov iz čebeljega voska. Predstavljen jim je bil način pridobivanja voska vse »od čebele do izdelka«. V času, ko so se voščeni izdelki sušili, jim je čebelar prikazal še ostalo opremo in pripomočke, ki jih potrebuje pri svojem delu. Posebno zanimivo je bilo staro točilo in pa zaščitni klobuk ter rokavice, ki si jih je vsak izmed njih lahko nadel ter se tako za trenutek počutil kot pravi čebelar. Najpogumnejši izmed njih je s čebelarjem odšel tudi do žrel panjev in tam z veseljem poziral ostalim.

Otroci in učiteljici, ki sta jih spremljali, so v nadaljevanju obiska poskusili še več različnih vrst medu ter se posladkali s sladkimi domačimi medenjaki. Preden so odšli nazaj v hram učenosti, so z veseljem vzeli vsak svoj obesek oziroma svečko, saj se je v tem času vosek že povsem strdil. Zadovoljni so bili vsi: otroci, ker so lep sončen dan preživeli v naravi in obenem spoznali veliko novega in učiteljici, ki sta na najbolj pristen način svojim učencem predstavili čebele in čebelarstvo kot tradicijo ter del okolja, v katerem živijo. In pa seveda čebelar, ki je z obiskom malčkov ugotovil, da je tudi pri najmlajših zanimanje za čebele in čebelarstvo veliko in pristno. Še posebej lep je občutek, ko je del svojega bogatega znanja lahko delil prav z njimi...