Na sedežu ČZS smo 6. decembra 2012 pripravili problemsko konferenco o zdravstvenem stanju in varstvu čebeljih družin. Na njej so dejavno sodelovali: Boštjan Noč, predsednik ČZS, Drago Karl Kotnik (za gorenjsko območje), Zmago Štucin (za primorsko območje), Anton Žnidaršič (za notranjsko območje), Ivan Atelšek (za obalno-kraško območje), Ivan Čopar in Peter Gradišnik (za celjsko območje), Miha Metelko (za posavsko območje), Jožef Smrkolj (za zasavsko območje), Matija Absec (za belokranjsko območje), Dominik Žvikart (za koroško območje), Franc Gosar (za ljubljansko območje), Anton Koželj (za dolenjsko območje), dr. Stanko Kapun (za pomursko območje), Janez Dremelj (predstavnik vzrejevalcev matic), Gregor Jere (komisija za prevoze čebel na pašo), Andrej Pihler in Janko Šarman (za podravsko območje), Lidija Lipič Berlec (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje), Alenka Jurić (VF NVI), Vida Znoj (VURS), Aleš Gregorc (KIS) in Janko Božič (BF).

Ob tej priložnosti so predstavniki čebelarjev poročali o zdravstvenem stanju čebeljih družin na posameznih območjih Slovenije, svoja poročila pa so predstavile tudi različne institucije, ki delujejo na področju čebelarstva. Ob koncu konference so udeleženci soglasno sprejeli stališča in predloge za reševanje nekaterih najbolj žgočih problemov:

Varoza

Nujno je treba sprejeti operativni program zdravljenja varoze. Čebelarji želimo, da nam pristojna institucija (torej VF NVI) zagotovi tista sredstva za zatiranje varoj, ki so jih ustrezne slovenske institucije že preizkusile v praksi. Na podlagi njihovih izkušenj naj bodo ta sredstva vključena tudi v operativni program zdravljenja varoze. Predvsem je treba vsem slovenskim čebelarjem posredovati jasna tehnološka navodila za uporabo sredstev za zatiranje varoj v vseh vrstah panjev, s katerimi čebelarijo. Poudarek naj bo na AŽ-panju, ki je pri nas najbolj razširjen. Posebna pozornost pri uporabi sredstev mora biti namenjena zagotavljanju varnosti čebeljih pridelkov. Čebelarji si torej želimo učinkovita in v »slovenski« praksi preizkušena sredstva za zatiranje varoj, ki ne puščajo ostankov v čebeljih pridelkih.

Poenostaviti je treba način razdelitve sredstev za zatiranje varoj čebelarjem. Predlagamo, da bi ustrezno količino sredstva za posamezno društvo prevzela pooblaščena oseba ali da bi ga v vsakem društvu delili na vnaprej določenih krajih. S tem bi razbremenili veterinarje VF NVI, tako da bi ti lahko več svojega časa namenili strokovnim zadevam, predvsem testiranju sredstev za zatiranje varoj pri svojih čebelah.

Domala enotno je mnenje o državnem sofinanciranju sredstev za zatiranje varoj. Smiselno je sofinancirati ali financirati samo tista sredstva, ki so učinkovita, hkrati pa v čebeljih pridelkih ne puščajo ostankov.

Izvajati je treba tudi dodatna praktična usposabljanja čebelarjev o pravilni uporabi sredstev za zatiranje varoj ter o apitehničnih in tehnoloških ukrepih, predvsem pa je treba najti način, kako še dodatno usposabljati čebelarje začetnike in kako v sistem vključiti tudi tiste čebelarje, ki se nikoli ne udeležujejo usposabljanj.

V zvezi z ostanki kemičnih sredstev v čebeljih pridelkih bi bilo treba z aplikativnimi raziskavami ugotavljati vpliv tehnologije čebelarjenja na čebele in čebelje pridelke, pa tudi vpliv uporabe sredstev za zatiranje varoj in vpliv okolice, predvsem FFS, na kakovost in varnost vseh čebeljih pridelkov.

Huda gniloba


V zadnjem času je zelo velik gospodarski problem postala huda gniloba, saj je zaradi kužnih območij onemogočena tako optimalna izraba čebeljih paš kot tudi prodaja čebeljih matic in družin.

Čebelarji si želimo, da bi bili kužni krogi hitreje sanirani in da bi bilo spomladi (konec aprila) v Sloveniji čim manj kužnih krogov oziroma - še bolje - da ne bi bilo nobenega!

Da bi dosegli ta cilj, predlagamo dodatno usposabljanje za zainteresirane čebelarje, tako da bodo ti lahko pomagali veterinarjem VF NVI. Posamezni kužni krogi so zdaj povprečno zaprti skoraj 90 dni, to je pravzaprav celotno pašno in vzrejno sezono, zato želimo doseči, da bi se ta zapora skrajšala na povprečno 40 dni. Za dosego tega cilja je treba več pozornosti nameniti tudi preventivi.

Večina udeležencev konference je predlagala, naj VF NVI uvede praktično usposabljanje čebelarjev o prepoznavanju in preprečevanju bolezni čebel, pristojne službe pa naj se opredelijo do predloga za spremembo zakonodaje, po kateri bi gospodarsko odvisni čebelarji (vzrejevalci, prevaževalci čebel) lahko zapustili kužni krog, če bi pregled njihov čebel pokazal, da te niso okužene s hudo gnilobo.

Tehnološka oskrba čebel - prehrana


Večina udeležencev je opozorila tudi na zelo spremenljive pašne razmere v zadnjih letih in v zvezi s tem na problematiko prehrane čebel, zaradi česar bo treba prilagoditi tudi tehnologijo. Po njihovem mnenju morajo strokovne institucije več pozornosti nameniti vplivu prehrane na čebele, tako da bi lahko čebelarjem posredovale strokovna navodila o pravilni oskrbi čebel. Nujne so aplikativne raziskave o vplivu prehrane na čebele, na podlagi katerih bi lahko čebelarjem posredovali ustrezna tehnološka navodila. Čebelarske institucije bi se morale strokovno več ukvarjati s tehnologijo čebelarjenja, predvsem z morebitnimi nujnimi spremembami oziroma prilagoditvami tehnologije čebelarjenja v AŽ-panjih na nove razmere v čebelarstvu. Povečati je treba število izobraževanj o pravilni tehnološki oskrbi čebel, predvsem pri začetnikih.

V sklepni razpravi, v kateri so sodelovali tudi čebelarji, je bilo poudarjeno stališče večine udeležencev, da bi bilo treba za čebelarje začetnike v prvih treh letih čebelarjenja uvesti obvezen pregled veterinarja VF NVI in terenskega svetovalca. Čebelar začetnik naj bi tako v prvih treh letih vsako leto vsaj enkrat poklical tako veterinarja VF NVI kot tudi terenskega svetovalca.

Ob koncu so udeleženci izrazili pričakovanje, da bodo pristojne institucije do 15. marca 2013 pripravile predloge za reševanje problematike zdravstvenega stanja in varstva čebeljih družin, tako da bodo ti lahko objavljeni že v aprilski številki Slovenskega čebelarja. V našem glasilu naj bi objavili tudi odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje na ta zapis.

Na podlagi predlogov, izraženih na problemski konferenci, bo Javna svetovalna služba v čebelarstvu v letu 2013 pripravila usposabljanja o apitehničnih ukrepih s poudarkom na tehnološki oskrbi čebel ter o ustrezni tehnologiji pridelave medu in označevanju medu.