Opazovalno - napovedovalna služba medenja

Za čebele je v Sloveniji najpomembnejša gozdna paša, ki je obenem najpomembnejši vir njihove hrane. To je razumljivo, saj je preko 60 % površine Slovenije pokrite z gozdovi. Glavni viri gozdne paše, kjer čebele nabirajo mano oz medeno roso so jelka ali hoja, smreka, macesen, bor, hrast, v manjši meri pa tudi več drugih vrst dreves. Poleg gozdne paše na kateri čebele nabirajo mano, poznamo še paše, kjer rastline izločajo medičino ali nektar. Poleg cvetlic, so najpomembnejše drevesne vrste, ki izločajo nektar javorji, divja češnja, robinija ali akacija, lipa in pravi kostanj.

Čebelar, ki želi dobro izkoristiti medenje v naravi, mora imeti v točno določenem času dobro razvite čebele. Da pa bi se čebelar lahko čim bolje pripravil na različne čebelje paše, mu pri napovedovanju medenja pomaga tudi strokovna služba, ki deluje v okviru Čebelarske zveze Slovenije in jo vodi g. Jure Justinek (prej Pavle Zdešar). Podlago za delovanje ima opazovalno-napovedovalna služba medenja danes v Zakonu o živinoreji in Pravilniku o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu, prometu s čebelami in programu napovedi medenja.

Kontrolne postaje za medenje pa imajo v Sloveniji že dolgo zgodovino. S sistematičnim zbiranjem o dnevnem donosu medu v panj so pod vodstvom Antona Žnidaršiča, našega izumitelja AŽ panja,  pričeli že leta 1901. Septembra 1926 je opazovalno postajo medenja v Virmašah pri Škofji Loki pričel voditi tudi član Čebelarskega društva Škofja Loka, Janez Žontar - Virmašan. Podatke, iz katerih lahko še danes razberemo vse značilnosti ter dobre in slabe letine je objavljal v Slovenskem čebelarju celih 20 let. Obenem je podatke o porabi in beri medu, vodil za vsak mesec posebej, s tem pa je pustil bogato dediščino podatkov o čebelarskem obdobju med letom 1926 in 1946.

Za delovanje opazovalne-napovedovalne službe je potrebno ogromno specialističnega znanja in vedenja o posameznih povzročiteljih medenja in njihovem življenjskem ciklusu. Napovedovanje gozdnega medenja je zahtevno in odgovorno delo, pri katerem je potrebno upoštevati vrsto različnih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj kaparjev in lubnih ušic. Pri vsem tem je poleg veliko drugih, potrebno upoštevati še enega ključnih dejavnikov, ki vpliva na medenje v naravi - vreme. Tu pa ne moremo mimo, da ne bi omenili ogromnega prispevka, ki ga je s preučevanjem medenja iglavcev pustil prof. dr. Jože Rihar (1914 - 2002), eden vodilnih slovenskih čebelarskih strokovnjakov vseh časov. Njegovo delo danes nadaljujejo njegovi učenci in strokovnjaki napovedovanja medenja, v prvi vrsti g. Pavle Zdešar in g. Franc Šivic, ki pridobljeno znanje že uspešno posredujeta tudi mladim rodovom.

Napoved medenja je mogoče že sorazmerno zgodaj napovedati, in sicer so prve napovedi za naslednje leto možne že v novembru (ki pa se kasneje zaradi mnogoterih dejavnikov seveda lahko spremenijo). Dolgoročno napovedovanje medenja se ugotavlja s spremljanjem številčnosti in velikosti kolonij povzročiteljev gozdnega medenja na posameznem območju.

In kako se izvaja kratkoročno napovedovanje? S pomočjo panjev, naseljenih s čebeljimi družinami, ki so postavljeni na tehtnice. Teh, danes že več kot 50 opazovalnih postaj je nameščenih po vsej Sloveniji. Nekatere so samodejne - avtomatske, ki v sezoni medenja samodejno, v večernem času sporočajo podatke o teži kontrolnega panja opazovalno-napovedovalni službi. Druge opazovalne postaje nimajo vgrajenih avtomatskih modulov za sporočanje podatkov. V teh primerih za vsako od opazovalnih postaj skrbijo strokovni sodelavci - terenski opazovalci. Slednji vsak dan v času paše v okolici opazovalne postaje, po telefonu oz. z uporabo drugih telekomunikacijskih sredstev, v popoldanskem oz. večernem času, opazovalno-napovedovalni službi sporočajo gibanje tehtnice kontrolnega panja. Vse te pridobljene podatke vodja službe analizira in obdela ter na podlagi svojih bogatih izkušenj in dnevnih ugotovitev izdela poročilo. Le-tega posreduje na avtomatski odzivnik za paše. Z zbranimi podatki se lahko vsakdo seznani na tel. številki 01/729-61-20, kjer se poleg podatkov o medenju, čebelarjem posreduje še vrsto drugih aktualnih nasvetov in opozoril. Ti podatki zelo dobro usmerjajo delo čebelarjev v glavni sezoni, predvsem čebelarjev prevoznikov, ki izkoriščajo intenzivne paše medenja po celotnem območju Slovenije. Podatki so dostopni tudi v elektronski obliki.

V letu 2008 se je v mrežo opazovalnih postaj opazovalno-napovedovalne službe, z opazovalno postajo vključilo tudi Čebelarsko društvo Škofja Loka. Na lokaciji ob Domu čebelarjev Brode, smo pripravili posebno prirejeno enoto, v kateri je nameščena namenska tehtnica, na njej pa je postavljen panj s čebeljo družino. V mesecih od maja do avgusta, po potrebi pa tudi dlje, člani Čebelarskega društva Škofja Loka, z vsakodnevnem opazovanjem in beleženjem vnosa medu v panj, katerega očitamo na tehtnici pod panjem, spoznavamo kaj se v naravi dogaja. Vsakodnevne očitke na tehtnici odmerjamo v poznopopoldanskem času, in jih takoj sporočamo vodji opazovalne službe. Slednji, kot smo že videli, podatke vseh opazovalnih postaj zbere, jih analizira in posreduje čebelarski javnosti preko telefonskega odzivnika. Tako delujoča opazovalno-napovedovalna služba kot jo imamo slovenski čebelarji danes, je v svetovnem merilu ena najbolj naprednih in razvitih. S tem slovenski čebelarji tudi na področju napovedovanja medenja dokazujemo, da smo čebelarska velesila in da smo lahko učitelji čebelarstva drugim največjim v svetovnem merilu.

Z napovedovalno službo medenja se slovenskim čebelarjem omogoča pridelavo več dobrega in kakovostnega slovenskega medu. Z uvajanjem novih spoznanj, tehnoloških rešitev in informacijske tehnologije pa je možnosti za razvoj še vedno veliko. Z bogato dediščino znanja napovedovanja medenja se zaenkrat za obstoj opazovalno-napovedovalne službe medenja ni bati.

Loški čebelarji smo po prekinitvi posredovanja podatkov o medenju, v sredini leta 2021 vzpostavili novo elektronsko tehtnico, ki samodejno vsak dan ob 21.00 uri, posreduje aktualne podatke vodji opazovalno-napovedovalne službe. Tako smo ponovno vzpostavili ažurno obveščanje vseh slovenskih čebelarjev o pašnih razmerah na našem območju.