Virmašan pripoveduje |
||||
O Janezu Žontarju Virmašanu (1898-1986), na naših straneh še pišemo, saj nam je zapustil bogato literarno dediščino s področja čebelarstva. V nadaljevanju objavljamo delo z naslovom "Prvi spomladanski izlet", katerega je Virmašan, kot svoje prvo delo, objavil v Slovenskem čebelarju, leta 1927, na strani 71. Več o Virmašanu si lahko preberete na tej strani. Prvi spomladanski izlet Janez Žontar - Virmašan S težkim srcem pričakuje vsak čebelar prvega pomladanskega izleta. Različne so zime, marsikatera je mila, toda oblačna, brez toplih sončnih dni, primeri se, da prebijejo čebele dva ali tudi tri mesece v panjih. Ako so zdravi, dobro zapaženi, ne na prepihu in imajo zadostno zalogo dobrega medu ali vsaj sladkorja, se ni bati slabega prezimljenja ali griže.
Ako piha topel jug in je dan sončen ter kaže toplomer v senci vsaj 8 stopinj toplote, odstrani pred čebelnjakom vse kar bi čebele utegnilo ovirati pri izletu ali pri povratku. Dostikrat se primeri, da leži sneg okoli čebelnjaka. Potrosi ga s slamo, listjem ali žaganjem, pepela ne uporabljaj, ker se preveč zaje v sneg in ne daje čebeli, ko sede nanj, nič toplote. Opozori domače sosede, naj ta dan ne obešajo perila blizu čebelnjaka, ker se čebelam blešči od sonca in rade sedajo nanj ter vsega ponesnažijo. Če se sam dosti giblješ pred čebelnjakom, obleci kako staro, slabo obleko, da je ni škoda, ker boš od trebeža tak kot slikar, ki dela z rjavo barvo, pa jo je več na njegovi obleki, kot na predmetu, ki ga slika. Razumen čebelar pozna že po letu čebel, kako je s panjem. Veselo odletavanje in priletavanje ter prašenje na bradi je dokaz, da je panj zdrav in v redu. Pri kakem panju boš na bradi opazil nekak nemir in potrtost med čebelami , ne tistega živahnega vrenja kot pri drugih. Vse kaže, da ni v panju vse v redu ter da je brez matice. Oni panj tam v kotu je videti kot mrtev. Lansko leto je bil najboljši medar. Ima mlado matico in vendar ga ni na spregled. Potrkaj na lahno na panj - radovoljno se ti oglasi. Pusti ga lepo na miru, ker še ne čuti potrebe za izlet. Iz izkušnje vem, da so taki panji najboljši plemenjaki. Zunaj si vse pregledal, vse posebnosti zapisal v zapisnik, da ne pozabiš kaj, poglej pa še napajalnik. Ako ga obletavajo, je znak, da že goje zalego in da zaradi tega potrebujejo vodo. Napolni ga z njo in vrzi vanjo nekaj zrn soli. Tudi čebela je potrebna nekaj soli, čeprav zelo malo. Sedaj pa stopiva v čebelnjak. Ker sumiš, da je samo en panj brezmatičen, poglejva najprej prav tega. Zdrav panj, ko ga odpreš, močno zašumi in se tudi kmalu pomiri, brezmatičen pa šumi kar venomer. Opaziš takoj, da je brezmatičen, ker ima satnike in okenca ponesnažena. Ako je še dosti živahen in z zalogo še ni na koncu, mu daj rezervno matico iz prašilčka z vso zalogo in z živaljo vred. Lahko si pomaga čebelar, ki pusti v jeseni rezervne družine v prašilčkih za take primere. Vsak čebelar bi moral imeti na vsakih pet panjev vsaj eno rezervno matico. Jaz imam za take potrebe več eksportnih panjev na devet satnikov. Predelane imam tako, da za peti sat vtaknem ločilno desko in v takem panju prezimujem dve družini, vsako na štirih satih. Ako spomladi ne porabim matic iz teh panjev, jih pustim, da enkrat rojijo (roj je do 3 kg težak), drujca pa zabranim in mi mlado matico opraši. Lahko pa te panje uporabim tudi med letom za prašenje matic. V dobri paši mi opraši do pet matic, ki jih lahko porabim pri onih AŽ panjih, katerim hočem iz katerega koli vzroka matico premenjati. Zašel sem nekoliko predaleč od predmeta, pa saj tudi prašilčki spadajo k prvmeu pomladanskemu opravilu, čeprav ne neposredno. Tako napraviš z brezmatičnim panjem, ako imaš rezervno družino. Če pa je nimaš, združi brezmatičnega s sosednjim panjem. Čebele ometi s panja. Ako ima še dosti medu, dodaj ga kakemu potrebnemu panju. Ponavadi je brezmatičen panj tudi že z zalogo na koncu, ker zaradi nemira čez zimo več porabi. Ko si združil panj, ga zapri in toplo odeni, zvečer pa mu daj malo toplega medu, da se čebele sprijaznijo.
Jeseni si pustil vse panje enako močne, toda sedaj imaš tu pa tam kakega slabiča. Izgubil je izredno veliko živali čez zimo. Slabič je in ostane slabič, zato ga združi s kakim panjem. Prej pa moraš slabiču matico uničiti. Kaj ti pomaga, ako še tako neguješ, ko pa si ne more nikamor pomagati. Škoda truda in jeze. Preglejmo še druge panje. Odpri panj na lahko, odmakni okence, da izvlečeš lepenko, na kateri imaš takoj jasno sliko, kako je s panjem. Na njej imaš vse mrtve čebele, ves drobir in tudi kako pokvarjeno zalego. Po črtah drobirja spoznaš obseg čebeljega gnezda, koliko satov obsedajo in koliko jih je še nedotaknjenih, da veš, kako je glede živeža. Pripravi si zaboj in stresi vse skupaj iz lepenke vanj. Ob priliki drobir preseješ, mrtve čebele zakoplješ ali vržeš v ogenj, drobir pa stisneš v kepe in shraniš za kuho voska. Kdor nima lepenke, naj dno panja z grebljico temeljito osnaži, ker je onesnažen panj pravo leglo čebeljih vešč in uši. Žal so še čebelarji, ki na to niso pozorni. Kako si napraviš lepenke, je že pisal Slovenski čebelar. Kdor tega ne zna sam, , naj prosi čebelarja, ki jo uporablja in mu bo rade volje vse pokazal. Lepenka je izredno praktična in je ne bi smel pogrešati noben čebelar v svojih AŽ panjih. Spomladi naletiš tudi na kak panj, kjer trka glad na vrata. Ako si tako srečen, da imaš po lanski letini kaj rezervnih medenih satov, odvzemi lačnemu panju nekoliko praznih in jih nadomesti z medenimi. To je najboljše in najhitrejše pitanje, ker najmanj vznemirja čebele. Če nimaš medenih satov, ogrej med in ga pokladaj zvečer 1 do 2 kg naenkrat. Zjutraj odstrani posod, da ne privabiš roparic, če so dnevi topli in brez paše. Zdaj imaš vse urejeno. Ako nimaš zapisnika, si s kredo zabeleži na panj vse, kar si opazil v njem glede zaloge, zalege in živali. Čebelnjak zapri, ker če zima še kaj primakne, si potem lahko brez skrbi, da bojo čebele lahko počakale boljših dni, ko jim bo narava dajala že vsaj obnožnino za njihov zarod. Sam pa še pridno posegaj po reviji Slovenski čebelar in čebelarskih knjigah, da boš sčasoma postal res dober čebelar, kakor so bili tvoji predniki.
|
||||