Čebelarstvo je ena izmed najstarejših in najbolj tradicionalnih dejavnosti v Sloveniji. Ne da je samo del kulture, postalo je način življenja. V Sloveniji so se rodili številni svetovno znani čebelarji, ki so s svojimi dognanji na področju čebelarstva pustili za seboj neizbrisne sledi.

Slovenci smo pravi čebelarski narod, že stari rek, da je čebelarstvo poezija kmetijstva je nastal na naših tleh, pa tudi novejše geslo, da je slovensko biti čebelar. Na tisoč prebivalcev Slovenije so kar štirje čebelarji, kar je edinstven primer v svetu. Ponašamo se tudi s tem da je Slovenija izvorno območje podvrste medonosne čebele, ki ji čebelarji ljubkovalno pravimo kranjska sivka.

Foto: Boštjan Selinšek

Medonosne čebele v okolju opravljajo pomembno nalogo. Poleg ohranjanja ravnovesja v naravi s svojo dejavnostjo opraševanja povečujejo tudi pridelek v kmetijstvu, še posebno v sadjarstvu.

Že naši predniki so odkrivali pozitivne lastnosti čebeljih pridelkov. Med je bil pred pojavom sladkorja edino sladilo, katerega uživanje je bilo povezano samo s prazničnim časom. Stari Indijanci pa so v svojo »knjigo življenja« zapisali, da se dolžina življenja podaljšuje v kolikor vsakodnevno uživamo med in mleko.

MED-PRIDELEK IZ ČEBELJEGA PANJA

Čebele nektar in mano nabirajo na rastlinah. Nektar izločajo rastline, mano pa drobne žuželke, ki sesajo rastlinski sok, izločajo pa sladko tekočino, ki jo poberejo čebele. Ločimo med medom iz nektarja, ki je svetlejše barve in medom iz mane, ki je temnejše barve. Surovina za med, medičina vsebuje sestavljene sladkorje, predvsem saharozo. Z dodatkom encimov iz čebeljih žlez se sestavljeni sladkorji razgradijo v glukozo in fruktozo. To sta enostavna sladkorja, ki ju naš organizem takoj uporabi kot vir energije. Koliko sladkorjev med vsebuje in v kakšnem razmerju se ti nahajajo v medu je odvisno od vrste medu. Fruktoza je v vodi bolj topna kot glukoza, zato med, ki vsebuje več fruktoze počasneje kristalizira. Kristalizacija je povsem naraven proces, ki se pri medu zgodi slej kot prej pri tem pa ne povzroča nobenih kemičnih sprememb medu in tudi na njegovo kakovost ne vpliva. Med ponovno utekočinimo s segrevanjem v vodni kopeli pri temperaturi do 40 °C.

Med poleg sladkorjev vsebuje še vrsto drugih snovi, ki vplivajo na njegovo hranilno pa tudi zdravilno vrednost.

Med je popolnoma naravno živilo, ne potrebuje nobenih postopkov predelave, svoje lastnosti pa ohrani brez dodatkov konzervansov. Čebelar mu ničesar ne odvzame niti doda je edino živilo živalskega izvora z neomejenim rokom trajanja, če so za to izpolnjeni vsi potrebni pogoji. Res pa je da med s staranjem izgublja svojo vrednost, saj biološko aktivne snovi počasi propadajo.

Poznamo tudi različne vrste medu, ki so dobile imena po rastlinah na katerih čebele nabirajo medičino, vsaka vrsta medu ima poseben vonj in aromo. Najpogostejše vrste slovenskega medu so akacijev, lipov, kostanjev, smrekov in hojev med nekoliko manj znana pa sta regratov med in med oljne ogrščice.

Ker čebele nikoli ne nabirajo surovine (medičine) samo na eni rastlinski vrsti in kadar cvetni prah ene rastline ne prevladuje, takrat nima med tipičnih značilnosti določene vrste, takega označimo če je nektarnega izvora kot cvetlični med, med ki je iz mane pa kot gozdni med.

Pomembno pa je tudi to, da uživamo med iz okolja v katerem živimo, ker s tem zmanjšamo možnost za nastanek alergije.

Slovenski čebelarji se posebej trudimo, da ohranjamo kakovost medu zato smo na Čebelarski zvezi Slovenije uvedli kolektivno blagovno znamko »Slovenski med kontrolirane kakovosti«. Ta med čebelarji pridelujemo v skladu z dobro čebelarsko prakso, ki je osnovana na načelih sistema HACCP s čimer je zagotovljeno, da je tako pridelan med varno živilo. Varnost pa je še dopolnjena s kriteriji kakovosti, ki so višji od državnega pravilnika. Pridobivamo pa tudi znamko Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, ki bo nadgradnja zdajšnje blagovne znamke in bo uveljavljena tako na državni kot tudi na evropski ravni.

Letošnje leto smo čebelarji dobili tudi svoj tipiziran kozarec za slovenski med. Kozarci se uporabljajo samo za med, ki je pridelan izključno v Sloveniji tako se naš med že na prvi pogled ločil oduvoženega medu neznanega porekla.

Poleg medu boste na obisku pri čebelarju našli še druge dobrote iz čebeljega panja kot so cvetni prah, matični mleček in izdelke iz čebeljih pridelkov kot je medica, medeni liker ter mešanice osnovnih čebeljih pridelkov.

Čebelji pridelki so živila, ki blagodejno vplivajo na naše zdravje. Poznana je njihova uporaba v ljudski medicini pa tudi v kulinarične in kozmetične namene. Najboljše je, da jih uživamo čim bolj sveže, saj so taki posebej bogati z vitamini, encimi, hormoni..., in imajo pomembno vlogo v naši vsakdanji prehrani.

Nataša Lilek

Svetovalka za zagotavljanje varne hrane

Javna svetovalna služba v čebelarstvu, ČZS

ISKALNIK PO VSEBINI

KOLEDAR DOGODKOV

Današnji dogodki