Pesticidi oz. fitofarmacevtska sredstva (FFS) |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kaj so to pesticidi oz. fitofarmacevtska sredstva
Zakaj je v kmetijstvu potrebna uporaba FFS?
- kakovostna, varna in cenovno dostopna hrana, - čim višja stopnja samooskrbe, - trajno povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva, - zagotavljanje primerne dohodkovne ravni kmetijskim gospodarstvom ob hkratnem upoštevanju načel varstva okolja in ohranjanja narave. Velika večina pesticidov oz. FFS pa ne tvori nevarnih razgradnih produktov. Zato je posploševanjenevarnih lastnosti pesticidov lahko zavajajoče. Res sta v preteklosti pomanjkljivo znanje in pretirana uporaba pesticidov privedla do težav zaradi obstojnosti snovi v okolju in kopičenja v organizmih. Zato so bile številne aktivne snovi sčasoma tudi prepovedane. Še danes pa se pri omenjanju pesticidov nekateri pogosto sklicujejo prav na lastnosti teh snovi (DDT, dieldrin idr.). Velika večina snovi, ki se danes uporabljajo kot pesticidi, je v okolju hitro razgradljiva in ne tvori nevarnih razgradnih produktov. Snovi,ki povzročajo nastanek sprememb v dednem materialu ali pa nastanek tumorjev oziroma škodljivo vplivajo na razmnoževanje in razvoj zarodka, je na trgu vedno manj, njihova raba pa je strogo omejena. Ostanki pesticidov v živilih so pod strogim nadzorom regulatornih ustanov, ki nas obveščajo o preseženih dovoljenih vrednostih (Uradni nadzor nad živili). Analitske metode pa so vedno boljše in omogočajo zaznavanje že izjemno majhnih koncentracij snovi. Čeprav je bil v preteklosti že narejen izjemen napredek, še vedno ostaja odprtih veliko problemov. Zato se moramo pri razpravah o neustrezni rabi pesticidov in njihovih škodljivih posledicah omejiti na konkretne primere in jih obravnavati ločeno. Posploševanje tega kompleksnega področja je nesprejemljivo in po nepotrebnem povzroča zaskrbljenost pri ljudeh. Namen nanašanja pesticidov na pridelke je zaščita pred škodljivci. Zaradi njihove uporabe pa lahko njihove ostanke oziroma razgradne produkte najdemo tudi v živilih in pitni vodi, ki smo jim lahko izpostavljeni tudi potrošniki, torej uživalci živil. Vendar pri pravilni uporabi fitofarmacevtskega pripravka količina teh snovi ne presega sprejemljivega dnevnega vnosa aktivne snovi in ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi. Količino ostankov pesticidov v živilih nadzirata Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS) in Kmetijski inšpektorat RS v okviru programa Uradnega nadzora nad živili. V postopku registracije fitofarmacevtskega sredstva (FFS) je treba zagotoviti, da ob pravilni rabi ne bo škodovalo zdravju ljudi. Ocene nevarnosti in tveganja na Inštitutu za varovanje zdravja izvajajo v skladu z evropskimi smernicami in na podlagi podatkov, ki jih je dolžan predložiti predlagatelj (ponavadi je to proizvajalec). Nevarnost je posledica fizikalnih in toksikoloških lastnosti, ki jo kvantificirajo (določijo odmerke, pri katerih se pojavijo škodljivi učinki) s pomočjo poskusov na celičnih vrstah, živalih in zdravstvenih podatkih. Podatke študij natančno in kritično pregledajo, nato na podlagi ugotovitev o toksikoloških nevarnostih pesticida predlagajo razvrstitev v skupino strupenosti in za posamezni pesticid določijo sprejemljive dnevne vnose, torej še varne količine, ki ne povzročijo škodljivih učinkov. Nato ocenijo izpostavljenost posameznemu pesticidu in jo primerjajo s sprejemljivim vnosom tega pesticida ter ocenimo tveganje za zdravje ljudi. Ocenjena izpostavljenosti ne sme presegati sprejemljivih dnevnih vnosov. Kaj konkretno se ocenjuje? Na inštitutu za varovanje zdravja ocenjujejo presnovo aktivne snovi in strupenost pri enkratnem vnosu z zaužitjem, vdihavanjem ali v stiku s kožo. Ugotavljajo ali snov povzroča draženje kože, oči in pojav alergij pri stiku s kožo. Na podlagi izsledkov študij tudi ocenijo ali snov lahko povzroča škodljive učinke po kratko in dolgodobni ponavljajoči se izpostavljenosti, rakotvornost, vpliv na genski material ter na razmnoževanje in razvoj zarodkov. V primeru suma delovanja na živčni in imunski sistem ocenijo tudi morebiten pojav tovrstnih učinkov. Če podatki obstajajo, je treba upoštevati tudi podatke o vplivih pesticida na zdravje ljudi. Oceno nevarnosti napravijo poleg aktivne snovi tudi za pripravek, ki je mešanica aktivnih snovi, topila oziroma nosilca, dodatkov in nečistot. Ocena tveganja se pripravi za uporabnika; to konkretno pomeni, da se pripravi za človeka, ki zmeša škropivo, napolni škropilnico in poškropi pridelek, delavca, ki rokuje s škropljenim pridelkom ali naključno prisotno osebo. V primeru, da je predvidena izpostavljenost nižja od referenčnega odmerka, tveganja za izpostavljeno osebo ni. Če pri predvideni uporabi FFS obstaja tveganje za zdravje ljudi, se priporoči uporabo primernih zaščitnih sredstev. Če pa je kljub uporabi osebne zaščitne opreme tveganje preseženo, se predlaga zmanjšanje odmerka oziroma pogostost škropljenja, vendar le ob pogoju, da to še zagotavlja zadostno učinkovitost. V nasprotnem primeru se registracija pripravka odsvetuje. Le odmerek loči zdravilo od strupa Pri ugotavljanju povezav med izpostavljenostjo in škodljivim učinkom je treba upoštevati velikost odmerka, o čemer je že na začetku 16. stoletja pisal švicarski zdravnik in alkemist Paracelzus: »Vse snovi so strup in nobene ni, ki ni strup. Le odmerek loči zdravilo od strupa.« Vsi poznamo vino in alkohol v njem. Majhni odmerki vina imajo drugačne učinke kot veliki, menda so lahko celo zdravilni. Zelo malo pa še vedno vemo o kombiniranih učinkih različnih vplivov in prav zato so ocene nevarnih snovi izjemno konservativne, kar pomeni, da se pri določanju varnih vnosov upoštevajo številne negotovosti. Da bi proučili vse možne kombinacije vplivov, je seveda praktično nemogoče. Zato se je smiselno izpostavljenosti nevarnim snovem, kolikor je možno, izogniti. V primeru pesticidov tega seveda ne moremo narediti tako, kot to lahko naredimo v primeru, da se sami odločimo, ali bomo popili enega ali več kozarcev vina. Prav zaradi občutka nemoči pri odločanju glede izpostavljenosti pesticidom je čustvena občutljivost ljudi v zvezi z morebitnimi nevarnimi učinki še toliko večja, vendar to še ne pomeni, da so pesticidi bolj strupeni kot nekatere snovi, ki jih prostovoljno uporabljamo vsak dan. Vloga Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pri FFS Pri usposabljanju iz fitomedicine za izvajalce ukrepov varstva rastlin, se pravi pri informiranju in osveščanju kmetov o pravilni uporabi FSS, ima zelo pomembno vlogo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), kjer usposabljanja izvaja 63 kmetijskih svetovalcev. Izobraževanja potekajo v glavnem v jesensko zimskem obdobju po celotni Sloveniji. KGZS preko tečajev seznanja izvajalce varstva rastlin s predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin, vrstami in varnim ravnanjem s FFS. Izvajalci preko kmetijskih svetovalcev spoznavajo škodljivce in bolezni, postopke, naprave in načine nanašanja FFS ter prednosti integriranega varstva rastlin. Osnovno in nadaljne usposabljanje vsebuje teoretične vsebine in tudi praktični prikaz odmerjanja in priprave škropiva, ravnanja z napravami za nanašanje FFS, nanašanja FFS, računanja odmerka glede na površino parcele, količino vode in hitrost premikanja, priprave embalaže za oddajo med odpadno embalažo oz. čiščenja naprave za nanašanjeFFS ter praktičen prikaz branja etikete. Kmetijska svetovalna služba bo v letu 2009 na usposabljanjih izvajalcev ukrepov vartva rastlin dala poudarek predvsem naslednjim temam:
KGZS, z namenom osveščanja uporabnikov FFS o njihovi varni uporabi izvaja tudi ostale aktivnosti, in sicer so že izdali priročnik Varstvo rastlin, izvajajo izobraževanja v okviru SKOP/KOP izobraževanj (v letu 2008 so bila na več kot 50 lokacijah izvedena izobraževanja, ki so zajemala tudi teme s področja varstva rastlin. Teh izobraževanj se je v letu 2008 udeležilo okrog 8.000 udeležencev), izdali so Priročnik z navodili za setev tretiranega semena koruze, sodelujejo pri pripravi pravilnikov itd. Področje varstva rastlin na Kmetijskem inštitutu Slovenije S FFS pa se srečujejo tudi na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Na inštitutu deluje močna raziskovalna skupina s področja varstva rastlin. Varna uporaba sredstev za varstvo rastlin je tesno vpeta v raziskovalno, razvojno, strokovno in svetovalno delo inštituta. Problematiko preučujemo in raziskujemo v okviru programske skupine »Trajnostno kmetijstvo«, v aplikativnih in ciljnih raziskovalnih projektih, v mednarodnih projektih in v okviru strokovnih nalog. In kakšna je ureditev FFS v Sloveniji? S spremembo Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih iz začetka leta 2007 so se zvišale omejitve in merila za ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi (FFS). Slovenija je ena redkih držav v EU, ki ima zakonsko predpisano obvezno usposabljanje prodajalcev in uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev ter obvezno certificiranje in pregledovanje (testiranje) škropilnih in pršilnih naprav. Zakon tako ne poslabšuje stanja ali vpliva na ogroženost zdravja ljudi, živali ali okolja, pa tudi prodaja FFS se je v zadnjih letih zmanjšala. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) opozarja, da so za pravilno uporabo FFS odgovorni uporabniki, ki se ne morejo sklicevati na nevednost ali nepoznavanje pravil.
Sprememba zakona v letu 2007 je uvedla t.i. vzajemno priznavanje registracij med državami članicami. To pomeni, da slovenski pristojni organ izda dovoljenje tistim sredstvom, ki so že ocenjena in registrirana v drugih državah članicah EU. Omenjena sredstva so namenjena zgolj profesionalnim uporabnikom na podlagi posebnega zahtevka. To ne pomeni dodatnega ogrožanja zdravja ljudi, živali in okolja, saj je vpliv FFS nanje vedno ocenjen v skladu z zakonodajo. Pri tem se dodatno upoštevajo še morebitne razlike v klimatskih in pridelovalnih razmerah. Pomeni pa vzajemno priznavanje zmanjšanja administrativnih bremen in izenačevanja dostopnosti FFS kmetom v različnih državah članicah EU. Takšna ureditev je predlagana tudi v predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju FFS v promet. Registracija in dovoljenja za fitofarmacevtska sredstva Registracijo, dajanje v promet in uporabo FFS v Republiki Sloveniji ureja Zakon o FFS, ki je usklajen z Evropsko zakonodajo. Zakon določa, da se mora vsako sredstvo, ki se da na trg in se uporablja v Sloveniji, registrirati pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Fitosanitarni upravi RS, ali pa mora biti zanj izdano ustrezno dovoljenje v skladu z določbami zakona. Poleg redne odločbe o registraciji se lahko za FFS izda še eno od naslednjih dovoljenj: ■ dovoljenje za raziskave, ki ga lahko pridobijo organizacije za testiranje novih sredstev, ■ izjemno dovoljenje za 120 dni za reševanje nenadnih nevarnosti, ki jih lahko povzroči prekomerno razširjen škodljivi organizem, ■ dovoljenje za promet identičnega sredstva iz druge države, če je tako sredstvo registrirano tudi v Republiki Sloveniji (paralelno trgovanje), ■ dovoljenje za razširitev uporabe že registriranega sredstva. To pomeni, da ne sme nihče, ne organizacija, ne posameznik, kupovati v drugih državah in prinašati, dati na trg oziroma uporabljati FFS v Sloveniji, če zanje ni izdana odločba o registraciji ali eno od navedenih dovoljenj v Republiki Sloveniji. Če posameznik ali organizacija kljub temu to naredi, stori prekršek, za katerega je zagrožena globa od 400-800 EUR za posameznika in 800-20.000 EUR za organizacijo. V postopku registracije oziroma izdaje drugega dovoljenja Fitosanitarna uprava RS preveri lastnosti sredstev in oceni njihov morebitni vpliv na naše okolje. Razmere v slovenskem kmetijstvu so lahko drugačne kot v drugih državah. V Sloveniji so kmetijske parcele majhne, ležijo bliže zelo številnih vodotokov ali nad vodnimi telesi pitne vode, količina padavin v Sloveniji je dokaj visoka, urbane površine obkrožajo kmetijske parcele in podobno. V postopku ocenjevanja sredstev se oceni njihov vpliv na zdravje ljudi, na izpostavljenost izvajalca škropljenja, ostanke v živilih, druge neciljne organizme v okolju, na površinske in podzemne vode, zrak in tla ter nenazadnje njihovo učinkovitost. Iz teh ocen se določi dovoljena uporaba sredstva. Ugotovi se, v katerih gojenih rastlinah ali nekmetijski rabi se sme sredstvo uporabljati, na kakšen način in kateri omejitveni ukrepi se podatke o uporabi mora proizvajalec sredstva navesti na etiketi skupaj z navodilom za uporabo v slovenskem jeziku, s katero morajo biti opremljena vsa FFS, in sicer vsaka posamezna embalaža. Uporabniki so dolžni uporabljati FFS pravilno, v skladu z določbami zakona. Pravilna uporaba pomeni, da se sme FFS uporabljati zgolj za gojene rastline, ki so navedene na etiketi in v navedenih odmerkih. Pri uporabi se morajo upoštevati vse omejitve, ki so navedene na etiketi. Aktivne snovi prodane v Sloveniji, v tonah:
Vseh registriranih FFS je trenutno (april 2009) v Sloveniji 307. Številka se iz meseca v mesec spreminja, ker prihajajo novi in odhajajo stari. Ves čas se giblje okoli 300. FFS za uporabo za vrtičkarje - za prodajo brez predložitve dokazila o opravljenem strokovnem usposabljanju je trenutno (2009) na seznamu, (ki je objavljen na spletni strani FURS) 96 fitofarmacevtskih sredstev. Inšpekcijski nadzor na področju živil Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano oz. kmetijska inšpekcija je na podlagi zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (U.l. RS, št 35/2007) v letu 2008 opravila 7359 pregledov, ugotovila 610 nepravilnosti in izdala 310 inšpekcijskih odločb. Nadzor po zakonu o FFS je zajemal preglede prodajaln s FFS, usposobljenostjo prodajalcev in registracije sredstev v prometu kot tudi dolžnosti uporabnikov s FFS. Pri uporabnikih se na kmetijskih gospodarstvih pregledajo evidence uporabe in sicer ali kmetje uporabljajo dovoljena oziroma registrirana FFS in to za predpisano kulturo, ali imajo opravljen izpit iz fitomedicine in ali pravilno shranjujejo ta sredstva v skladu z ravnanjem o nevarnih odpadkih. Prav tako se pri uporabnikih pregledajo tudi naprave za nanašanje FFS glede rednih pregledov in testiranj za uniformni nanos sredstva na kmetijske površine. Največ nepravilnosti pri uporabnikih s FFS je bilo v letu 2008 ugotovljenih zaradi nepopolnih evidenc (121 inšpekcijskih odločb), zaradi nepravilne rabe FFS v odnosu do okolja (21 odločb) in zaradi neustreznega shranjevanja FFS in odpadkov FFS (23 odločb). Prav tako se pri nosilcih dejavnosti s hrano jemljejo tudi vzorci živil rastlinskega izvora v primarni proizvodnji za kar je zadolžena ravno kmetijska inšpekcija IRSKGH. Vzorci se jemljejo z namenom da se na podlagi analiz na ostanke FFS, težkih kovin in nitratov ugotovi ali je tako pridelana hrana domačega izvora tudi varna. Preverjajo se tudi mikrobiološki parametri in mikotoksini v žitih. Uradni nadzor sestavljajo monitoring in inšpekcijski nadzor. V letu 2008 je bilo v okviru monitoringa odvzetih 166 vzorcev, v inšpekcijskih postopkih pa je bilo odvzetih tudi 57 vzorcev hrušk. Kmetijska inšpekcija je v letu 2008 obravnavala tudi številne pomore čebel v okolici Pesnice, Domžal, Novega mesta, Brežic, Zg, Pirnič, Brnika, Vogelj in Lucije zaradi suma na nepravilno rabo s FFS. Tako je v domžalskem primeru inšpekcija na podlagi analiz mrtvic, vegetacije, cvetnega prahu, tal in pitne vode za napajanje čebel dokazala vzročno povezavo med aktivno snovjo klotianidinom, ki ga je ob setvi koruze, ki je bila tretirana s to aktivno snovjo zaneslo iz sejalnice na sosednjo parcelo s cvetočo ogrščico, na kateri so cvetni prah nabirale tudi čebele. V ostalih primerih te povezave ni bilo možno dokazati. Letos bo kmetijska inšpekcija povečala nadzor pri uporabnikih s FFS za več kot 25 %, poostrila bo tudi nadzor nad pravilno rabo FFS na ožjih vodovarstvenih območjih, tako da bo med drugim povečala tudi število talnih vzorcev za analizo na prepovedane ostanke FFS. Povečalo se bo tudi skupno število vzorcev živil za določanje ostankov FFS in drugih nezaželenih snovi na skupno število 500, pri uporabnikih FFS pa se bo preverjala tudi setev semenske koruze, ki je tretirana s pripravki Poncho in Cruiser, zaradi zmanjševanja negativnega vpliva na zdravstveno stanje čebel. Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS) je leta 2007 odvzel skupaj 1088 vzorcev, v letu 2008 pa okoli 1170 (preliminiarni podatki). V letu 2007 je bilo med vsemi analiziranimi vzorci 24 vzorcev s preseženo mejno vrednostjo ostankov pesticidov. Integrirana pridelava kmetijskih izdelkov In kako se najbolje zoperstavimo pesticidom oz. FFS? Odgovor je z integrirano pridelavo kmetijskih izdelkov. Zato Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) že vrsto let preko programov, ki spodbujajo spodbujanja okolju prijaznejše oblike kmetovanja, namenja finančna sredstva tudi za integrirano pridelavo kmetijskih pridelkov. V novem programskem obdobju so za ukrepe integrirane pridelave na voljo kmetijsko okoljska plačila v okviru 2. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013. Eno od osnovnih pravil v integriranem varstvu rastlin je, da kadar je le mogoče, preprečujemo širjenje okužb:
Kadar je kljub uporabi prej omenjenih ukrepov presežen prag škodljivosti, je dovoljeno uporabiti kemični način varstva rastlin. Ključna strategija uporabe sredstev za varstvo rastlin v integrirani pridelavi temelji na zmanjšanju odmerkov, deljenih odmerkih ali delni aplikaciji FFS, kolobarjenju in izbiri odpornejših sortimentov na povzročitelje bolezni. Prav tako k zmanjšanju rabe FFS pripomore racionalna prehrana rastlin. V skladu s Pravilniki o integrirani pridelavi opravljajo kontrolo integrirane pridelave kmetijskih pridelkov imenovane organizacije za kontrolo. Terenska kontrola in vzorčenje se vrši v skladu s Pravilniki o integrirani pridelavi in tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo. Pridelovalec je dolžan voditi evidence o vseh opravilih na kmetiji. Organizacija za kontrolo izvede vsaj en kontrolni pregled letno pri vsakem pridelovalcu, kar pomeni pregled delovnih evidenc (vrste, količine uporabljenega sadilnega materiala/semena, vrsta uporabljenih FFS in gnojil) in kontrolo nabavljenega materiala (FFS, gnojila, semena) na podlagi računov. Organizacije za kontrolo prav tako odvzemajo vzorce za analizo ostankov FFS in mineralnega dušika pri terenskih kontrolnih pregledih oziroma pri pregledih skladiščnih prostorov in hladilnicah pri najmanj 5% pridelovalcev. Organizacije za kontrolo pri izvajanju teh 5% analiz ugotavljajo, da do nedovoljene uporabe sicer prihaja, vendar je teh iz leta v leto manj, kar vseeno kaže na to, da kmetje (vsaj) v integrirani pridelavi uporabljajo FFS, kot to določa zakonodaja. Integrirana pridelava (op. manjkajo podatki o pridelavi grozdja)
Kampanja o varni uporabi FFS in tretiranega semena koruze
V okviru kampanje se bodo v letu 2009 izvajale naslednje aktivnosti:
Glede na nevarnost FFS za čebele, jih delimo v štiri skupine:
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||