Slovenija in kranjska čebela
Propolis |
Čebele so se učile od narave, in sicer od dreves, ki so se s smolo zaščitile proti okužbam in posledicam dobljenih ran. »Propolis izvira iz solz dreves« - Aristotel 384 - 322 pred n. št. Danes poznana in v vsem svetu gojena čebela je brez omembe vrednih sprememb, obstala najmanj 42 milijonov let. Propolis je garant preživetja čebelje družine. V panju ima posamezna čebela na voljo manj od 1 cm3 prostora. Če se pelješ v nabito polni podzemni železnici ali v prenapolnjenem avtobusu, doživiš v kratki vožnji prostor, ki je čebeli na razpolago kot življenjski in delovni prostor. Sodobni raziskovalci so odkrili, da je okolje v čebeljem panju bolj sterilno od najbolj vzorno vodene bolnišnice. To zahteva do podrobnosti izpiljen socialni red in na drugi strani odličen zdravstveni sistem. Bistveni sestavni del zdravstvenega sistema čebel je, po čebelah nabrana drevesna smola, pomešana z izločki čebeljih žlez - propolis. V propolisu so odkrili preko 200 sestavin. Propolis je lepljiva, smolasta snov, grenkega okusa in močnega vonja. Barve varirajo od svetlo rumene do rdečkasto rjave. Star propolis je črne barve. Breza daje propolis temnejših odtenkov, jelša rumenega, divji kostanj rdečega. Substance, ki uhajajo iz čebeljih družin v okoliško ozračje imajo močan inhibitorni učinek. Kolonije plesni so v neposredni bližini čebeljih družin slabše razvite od tistih oddaljenejših. Propolis je toplotno stabilna substanca. Inhibitorni učinek pri delovanju na viruse zadrži propolis tudi pri visokih temperaturah. Relativni antibiotični učinek propolisa odgovarja vrednosti 16 enot penicilina in 25 enotam fungicidina.
UPORABA PROPOLISA V ČEBELJI DRUŽINI - Prevlečejo notranje panjske površine in vse dele panja. - Zamašijo reže in odprtine v panjskih delíh. - Včasih zožijo žrela, zlasti v krajih z zelo nizkimi temperaturami. - Dezinficirajo celice pred zaleganjem. - Pritrjujejo premične dele v panju. - Dodajajo ga pri izdelavi satnic. S tem jih utrjujejo. - Ubijejo in propolizirajo večje vsiljivce, ki ne morejo ubežati skozi žrelo. Propolis je garant preživetja čebelje družine. Z njim vzdržujejo higienski režim in zdravstveno stanje v družini. Bolni osebki morajo iz panja, Vse tujke takoj odstranijo. Pomemben je tudi čistilni nagon družine. Iz teh vzrokov naj čebelar ne bi odvzel čebelam, ves propolis. Čebele umirajo v panju izjemoma n.pr.: pozimi, ko ne morejo izleteti ali pri zastrupitvah v panju.
ČEBELE IN PROPOLIS Propolis nabirajo le posamezne čebele. Naloga ni množična in jo opravljajo brez vneme, ki jo sicer čebele kažejo pri odkrivanju in nabiranju nektarja ali mane. So starejše od 15 dni in le izjemoma opravljajo še katero drugih nalog. Propolis nabirajo med 10 in 16. uro pri zunanji toploti najmanj 20°C. En let traja približno 15 - 20 minut. Po povratku v panj čebela dalj časa počiva in vzame večjo količino hrane, preden ponovno izleti. Zgodi se, da čebela nabiranje prekine, odleti v panj, vzame hrano in gre spet na delo, dokler košek ni poln. Vanj spravi čebela približno 10 mg propolisa.
Čebele naberejo največ propolisa na igličastem drevju, na topolih, na brestih, na vrbah, na kostanjih, na hrastu in na koščičastem sadju.
Za čebelo je nabiranje te lepljive snovi težaško delo. Ko čebela odkrije iščočo snov, zagrabi s čeljustjo košček smole in težaško delo se prične. S srednjimi in zadnjimi nogami se opre, oprsje dvigne, konica zadka se dotika tal. Tipalke krožijo kot rotor helikopterja nad dejavnimi čeljustmi. Košček smole vleče toliko časa od podlage, dokler se ne raztegne v nitko in končno popusti. Spretno in z veliko napora čebela premika odtrgano nitko lepljive snovi k zadnjim nogam in jo spravi v košek na nogah. Dostikrat pričakujejo vračajočo čebelo vrstnice že na žrelu in ji breme odvzamejo. Običajno pa čebelica odnese propolis v panj, kjer ga potrebujejo, tam ji ga panjske čebele odvzamejo in uporabijo. Čez dan ga odlagajo. Sele popoldan, po 16. uri dokončno očistijo koške in začnejo propolizirati.
Odvisen je od klimatske in geografske lege čebelnjaka, od razpoložljive podrasti in dreves v okolju čebelnjaka, od načina zbiranja propolisa in od pasme čebel. Veliko vlogo imajo pašne razmere. Čebele dajejo prednost pašam nektarja in mane in v pašnem obdobju ne naberejo veliko propolisa. Največ propolisa naberejo v avgustu, septembru in oktobru, kar mora čebelar izkoristiti. V tem času se pripravljajo popki rastlin za bero v naslednjem letu. Z vstavljanjem različnih pripomočkov lahko, glede na rastlinstvo v nabiralnem okolju, glede na moč čebelje družine in glede na prehranjenost čebelje družine pridobimo tudi večje količine propolisa. Po oceni naj bi družine skozi vse leto nabrale in v panju odložile 150 - 200 g propolisa. Nekateri viri pravijo da družina skozi vse leto lahko v panju odloži tudi do 400 g propolisa. Učinkovanje nekaterih sestavin V temnem in hladnem prostoru shranjen, ter v posodi nepredušno zaprti propolis obdrži trajnost do pet let. Najboljši učinek íma svež. Propolisi zmernega klimatskega pasu vsebujejo približno 40 različnih fenolnih komponent, od tega 90-95 % flavonoidov. Le ti so vzrok, da propolis deluje na ojačanje imunskega sistema. V primerjavi z drugimi antibiotiki ima propolis širok spekter delovanja proti bakterijam, virusom, glivicam in plesnim. Razen tega so stranski učinki zelo, zelo redki, kar ne velja za ostale antibiotike. Na propolis ni rezistence. Bogate vsebine življenjsko važnih slednih elementov - železo, aluminij, vanadij, kalcij, silicij mangan, stroncij, natrij in magnezij so za optimalno funkcioniranje fizioloških procesov nepogrešljive. Vplivajo na beljakovinsko, maščobno in sladkorno presnovo, na sintezo proteinov v organizmu, na toplotno regulacijo telesa, na tvorbo kosti in krvi in na imunsko biološke reakcije. S tem v zvezi je bila dokazana povezava med slednimi elementi, vitamini, fermenti in hormoni. V Franciji so delali poizkuse z bakterijami, ki parazitirajo na insektih. Rezultati so bili pravo presenečenje: ugotovili so, da čebele v nasprotju z drugimi žuželkami nimajo parazitov. Niti bakterije niti virusi niso v stanju s svojim parazitiranjem na čebeli preživeti. Antimikrobno delovanje propolisa je bilo dokazano s poizkusi tudi na drugih mikroorganizmih. Razlíčni rodovi so odmrli, eni že po 15-20 minutah, drugi po petih urah. Odvisno je bilo od odpornosti mikroorganizmov ter izvora in koncentracije propolisa. Lastnosti propolisa Antibakterijsko delovanje - mnoge mikrobiološke študije so dokazale in potrdile bakteriostatično delovanje propolisa. Propolis preprečuje delitev celic bakterij, uniči membrane citoplazme in stene celic preiskanih bakterij. Ta lastnost prekoračuje baktericidni učinek industrijskih antibiotikov. Pokazalo se je, da propolis deluje tudi na antibiotično rezistenčne mikrobne skupine. Encimski naboj propolisa zahteva, da propolis označimo kot živo snov. Antiprotozojsko delovanje - deluje proti glivicam na spolovilu in vnetju jeter, ki se prenaša iz živali na človeka. Anestetično delovanje - deluje na povzročitelje influence tipa A, herpes, glivice na spolovilih, protivnetno, proti globljim vnetjem kože, omrtvi in omrtviči. Antivirusno delovanje - uničuje povzročitelje bolezni herpes simpleks tipa A Antifungalno delovanje - uničuje glivo candide albicans, ki se javljajo na spolovilih in glivice, ki se prenašajo iz živali na človeka. Citostatično delovanje - tumorji. Laboratorijski poskusi so pokazali, da so sestavine propolisa napadale kancerogene celice, zdravih pa ne. Antimikotično delovanje - pri glivičnih obolenjih, kjer so napadene sluznice propolis deluje učinkovito. Razstrupljanje telesa Raziskave so pokazale, da propolis veže nase težke kovine, ki se odplavljajo iz telesa. Propolis podpira kemično terapijo in zmanjšuje stranske učinke. Propolis ščiti pred možnimi poškodbami pri rentgenskem snemanju.
PROPOLIS V APITERAPEVTSKI PRAKSI Pri zunanji uporabi ob manjših praskah in težavah, lahko rešujemo stvari v okviru hišne lekarne. Premisliti moramo, da je vsako oralno ali rektalno jemanje propolisa lahko povezano z alergijo. Primeri so sicer zelo, zelo redki, so pa mogoči. Dokazi o pozitivnem delovanju propolisa so velikega pomena za ciljno terapijo, kakor tudi kot dodatek k zdravilom in v hrano. Poskusi z dajanjem visokih doz so bili izpeljani, vendar nikoli ni prišlo do toksičnih znakov. - vnetju debelega črevesa, - infekcijah črevesja,
ZAKLJUČEK
Mnogi ljudje so danes izpostavljeni pritisku, pojavlja se managerska bolezen, stres, okolje je že močno zastrupljeno, klimatske razmere se spreminjajo. Sodobna industrijsko proizvedena sintetična zdravila puščajo močne stranske učinke. Vse to povzroča, da ljudje vse bolj iščejo zdrave naravne vire in načine za preživetje. Sodobna hotenja po naravnih virih so velik izziv tudi za čebelarje. A kaj, ko je moderni čas oprasnil tudi čebele in čebelarje. Novi škodljivci nam delajo preglavice. Tudi mi lahko s svojim ravnanjem zastrupljamo zdrave, naravne snovi - čebelje pridelke. Šele v zadnjem času vse bolj prodira zavest, da s svojim ravnanjem ne smemo zastrupljati svojih družinskih članov in naših potrošnikov. Na ravni evropske unije in države so sprejeti ukrepi in navodila za neoporečno pridobivanje čebeljih pridelkov. Sreča, da se vse več čebelarjev zaveda pomena svojega obstoja, napredka panoge in zaupanja potrošnikov in se ravna po navodilih stroke. In propolis? Rešuje tudi tam, kjer moderni ukrepi včasih odpovedo.
Norbert Jedlovčnik |
Današnji dogodki
