Medovite rastline |
||
V svetu je poznanih ogromno različnih rastlin, za katere uporabljamo botanično klasifikacijo za razvrščanje rastlin v družine, rodove, vrste in sorte. Na tem mestu se bomo posvetili tistim rastlinam, ki so pomembne za življenje čebel. To so predvsem tiste, ki v času cvetenja izločajo veliko nektarja ali pa proizvajajo dovolj cvetnega prahu, da ga čebele lahko nabirajo. Nekatere, za čebele najpomembnejše, bomo predstavili na strani čebelje paše, druge medovite rastline, katerih poglavitna naloga je pospeševajnje razvoja čebelje družine, pa bodo predstavljene na tej strani. Tukaj bomo govorili predvsem o medovitih grmovnicah in okrasnih drevesih.
Da pa ne bo vse ostalo le pri besedah, velja povabilo. V okolici Doma čebelarjev Brode, smo v preteklih letih že posadili veliko različnih medovitih grmovnic in okrasnih medovitih dreves. Vabljeni ste, da se oglasite pri našem domu in si jih ogledate. V kolikor bi želeli tudi strokovno razlago in predstavitev medovitih rastlin, pa se lahko dogovorimo z vrtnarskim mojstrom Vojkom Vebrom, ki je obenem tudi član našega čebelarskega društva. Obenem vam bo naš vrtnarski mojster na tej strani predstavil več medovitih rastlin tako, da si ideje za morebitno posaditev vaše okolice, lahko poiščete tudi tukaj. Čeprav večina rastlin cveti v toplem obdobju leta, so nekatere rastline, ki cvetijo pozimi in jih čebele zato obiskujejo tudi v zimskem času. To so predvsem okrasne rese in dišeče kosteničevje.
Zimske in zgodnjespomladanske medovite rastline
Podobno kot za čebele je tudi za okrasno rastlinstvo zima čas počitka, vendar z nekaterimi izjemami. Nekatere rastline cvetijo tudi pozimi. Če je mila zima zacvetijo že decembra odvisno od temperature in cvetijo vse do pomladi. Prva od nizkih grmov pri nas zacveti resa »Erica carnea«. Pri nas raste v naravi po hribovju, predvsem na apnenčastih tleh na sončnih in polsenčnih legah. Pri svojih čebelah sem opazoval medenje rese že konec februarja. Na resi čebele nabirajo tudi kvalitetni cvetni prah. Poznamo pa tudi okrasne rese, ki jih je več sort, nekatere tudi z belimi in rdečimi cvetovi. Vse dobro cvetijo in medijo od decembra do sredine aprila. Rese lahko sadimo v gredice, skalnjake, v korita , brežine... Najbolj medovit večji grm, ki cveti v zimskem in zgodnjem spomladanskem času je kovačnik, sorta se imenuje dišeče vrtno kosteničevje ali »Lonicera purpusi«. Cvetovi so belo rumeni in zelo lepo dišijo. Grm zraste do 2 m v višino in širino. V istem času cveti in medi tudi dišeča brogovita. Sorta se imenuje Viburnum x bodnantense »Dawn«. Zraste do 3 m, cvetovi so socvetja roza barve.
Za čebele so zelo pomembne tudi leske. Na njih rade v mesecu februarju in marcu nabirajo cvetni prah oz. obnožino. V okrasne namene se pri nas sadi največ rdečelistna leska in sorta, ki ima »zvite« veje, imenuje se Coryulus avellana »Contorta«. Veliko se sadijo tudi žlahtne debeloplodne leske. Priporočamo sorti Istrska debeloplodna leska in okrogloplodna leska. Za lesko začnejo s cvetenjem vrbe. Na njih v času cvetenja čebele naberejo nekaj nektarja in veliko cvetnega prahu. V okrasne namene se pri nas največ sadi povešava vrba Salix caprea »Pendula«. Cvetovi so podobni gorski vrbi, ki raste pri nas v naravi.
Evodija Evodija »Tetradium danielli« je doma na severu Kitajske in v Koreji. Vendar pa jo ima zasajeno tudi mnogo čebelarjev pri nas. Med njimi je tudi član Čebelarskega društva Škofja Loka, g. Peter Čadež, ki je prispeval fotografije, s katerimi vam predstavljamo to medovito drevo. Če si natančno ogledate fotografije cvetov, boste na njih videli ogromno čebel. Po pripovedovanju g. Čadeža, Evodija medi tako silovito, da čebele obiskujejo cvetove in iz njih pobirajo nektar še potem, ko je cvet že odpadel na tla.
Evodija spada v rod listopadnih dreves, ki jih gojimo zaradi listov, jesenskih cvetov in okrasnih plodov. Cveti avgusta in takrat je drevo dobesedno prekrito s čebelami. Zato čebelarji ponekod imenujemo Evodijo »čebelje drevo«. Drevo hitro raste in pri nas doseže višino do 8 metrov. Krošnja je razprostrta, pernati temnozeleni listi so iz 5-11 jajčastih podolgovatih lističev, podobne liste ima pri nas jesen. Cvetovi so beli, majhni združeni v socvetja s premerom 10-15 cm. Plodovi so drobne jagode, katere se iz rdeče barve spremeni v črno in na drevesu pogosto ostanejo čez zimo.
Izkušnje našega vrtnarja Vojka Vebra so, da mlade sadike Evodije lahko v hladnejših zimah tudi pozebejo, starejša drevesa pa niso več občutljiva na prezimovanje in rastejo tudi na višjih nadmorskih višinah. Za primer: skupina evodij raste tudi pri čebelnjaku na Osolniku (pri Škofji Loki) v bližini kmetije »Rožnik«. Evodija ima krhek les, zato jo moramo obrezovati, da ima enodebelno krošnjo. Sadimo jo na podoben način kot sadna drevesa, na sončno ali polsenčno lego. Zelo dobro prenaša sušo, zato jo lahko sadimo v najbolj suha rastišča. Za na konec pa še dve fotografiji Čebeljega drevesa oz. Evodije. |
||